Od kod zdaj ta matematika? Enostavno, skoraj vsak dan me cukate za rokav, sprašujete o napredku, kdaj bo naš veteran zapeljal nazaj na cesto in celo odpirate denarnico. Dobesedno, hočete mi dati denar za prenovo, na roko, direkt. Pa se zahvalim in rečem ne.

Zakaj? Ne najdem prave besede, ki bi opisala koliko mi pomeni, da me nekdo podpre v takih trenutkih. Niti ne mene, ampak vse nas, našo zgodbo, našega starčka, ki smo ga vzdignili iz krste. Da iz mrtvaka naredimo hudega cestnega madrfakerja s pivom. Se opravičujem za izraz, a točno to bo. A ne morem vzeti denarja iz denarnice. Pa ne zato, ker gre za črn denar, nisem tako zaveden državljan, da bi se sekiral, ker ne bi cesar dobil kar je cesarjevega.

Ne, hočem, da zato dobite nekaj nazaj. Vsaj ime na steni podpornikov, ki bo vgravirana na vrata kombija. Sliko, pivo, povabilo na žur, kjer bo pivo teklo neomejeno, kombi za cel dan, za vaš žur, poln piva. Zato ne morem sprejeti denarja, bankovca iz vaše denarnice. In vas poprosim, če svojo podporo opravite na Adrifundu.

In tam je vaših 5 evrov podpore zame vrednih vsaj 50 evrov. Ker si morate vzeti čas, odklikati na https://www.adrifund.com/project/view/216 , prebrati celo štorijo, izbrati nagrado, ki vam najbolj ustreza, klikniti nanjo, se prijaviti v sistem, vpisati mail in geslo s katerim registrirate vaš profil, nekateri celo naložite profilno sliko (kolk ene lepote 😀 ), potrditi mail, ki ste prejeli ob prijavi, potem vpisati številko vaše kreditne kartice, pa varnostno kodo. Imeti toliko zaupati v plačilni sistem.

In tadam, cekin je končno zapisan, skupna številka zbrane podpore se poveča. In s tem naredite najboljšo reklamo celemu projektu. Ker, če se celoten znesek poveča, date znak drugim, da je to vredno podpreti.

Da pa greste čez ves ta postopek, in potem še pustite nekaj cekina, to draga moja bulli banda, je zame nepreceljivo.

Res gre samo za kakšnih slabih 10 minut, če ste vešči tovrstnih sistemov in hitro berete manj kot 5, a vseeno, zame nepreceljivo. Respect. Pa nočem izpasti pokroviteljski, samo vem kako je težko danes najti 10 minut miru in jih nameniti nekomu drugemu. Običajno je to težje, kot tistih nekaj evrov iz denarnice.

Zato cenim vsak vaš evro, četudi jih je 5, jih ni samo 5, naj vam ne bo “bad”, ker jih je samo 5. Ja, par ljudi se mi je že opravičilo, da več nimajo, da niso lahki časi. Razumem. Ampak da greste čez ves ta protokol, zato je vaših 5 evrov vrednih vsaj 50.

Matej