Včeraj sem nekaj brskal po mojem privatnem IG profilu in brisal tiste nagravžne fotke s toliko filtri, da skoraj ne prepoznaš kaj je na sliki. Za vas ne vem, ampak jaz sem par let nazaj bil prepričan, da je slika za Instagram primerna šele, ko jo nakičiš do neprepoznavnosti. OK, malo pretiravam, ampak se mi zdi, da smo bili včasih (nekateri so še vedno) res preveč obsedeni s temi filtri. No, sedaj se mi takšna agresivna obdelava fotografij gabi, sploh ko sem videl koliko slika izgubi na kvaliteti. IG algoritem stiskanja je namreč tako močan, da, ko pogledaš sliko od blizu vidiš samo kockice. Kar strese me, ko pogledam stare fotke.
No, med odločanjem kaj ostane na IG in kaj ne sem naletel na čisto pozabljeno srečanje. Verjetno že veste, da po zemeljski obli iščem čim bolj ohranjeno razvalino kultnega kombija VW T1, popularno imenovanega tudi Bulli. Z razvaline imam hude načrte, ki jih razkrijem v kratkem. Jasno, vse skupaj pa je povezano s pivom. Tako kot večina stvari s katerimi se ukvarjam zadnje čase, če malo pomislim. 😀
Cene gredo v višave, ne samo za odlično obnovljene bullije (trenutno najdražji rekod na Mobile.de je 178.000 evrov). Ampak tudi za revčke, ki jih skupaj drži samo še rja in bi se ob močnejšem vetru dobesedno sesuli v prah. Dobesedno. Ne prepoznaš originalne barve, v dnu avtomobila zevajo luknje (in lahko bremzaš v stilu Kremenčkovih), motorja že zdavnaj ni več, prav tako ne šip… No, takšen zgodovinski artifekat ne dobiš pod 5.000 evrov.
Neverjetno a resnično. Takšna je cena za 200 kilogramov čiste rje v prahu. Ok, medtem ko s Tadejem (naš mojster, specializiran za predelave kultnih VW strojev, sploh je nor hrošče) srfava po tujih Bolhah (večinoma ameriških) in iščeva najboljšega bullija, ki bi ga uvozila v našo deželo.
Najboljši so mi trenutki, ko dobiš za šankom pod nos informacijo, ki ti vnaprej pokvari cel dan. Recimo pred kratkim so menda v Domžalah prodali kombi, ki je iz petdesetih, zadnjih nekaj desetletij nevožen, počival pri gospodu pod kozolcem, ohranjen v piko. Šel je menda za 12.000 evrov. Vreden pa vsaj 50.000 😛 Ampak, lej, zagotovo je tam zunaj nekje bulli, ki čaka name. In včeraj tako pucam svoj IG profil in naletim na fotko, kjer se kar zdrznem!
Pred tremi leti sva s prijateljem Sebastijanom imela kolesarske ekspedicije po notranjosti Istre. In v mali vasi, ki ima vse skupaj kakšnih 10 hiš sva naletela na tega lepotca. Seveda takrat tudi slučajno v glavi ni bilo takšnih želja, kot se mi pletejo dandanes. A gre za vozilo, ki ga težko spregledaš. V živo se spomnim, kako sva zavila z glavne poti in fotkala lepotca, ki neregistriran počiva pri lokalni cerkvici.
In včeraj naletim na to staro fotko (z mnogo preveč filtri). Če to ni znak. Je avto še tam? Odprem google maps in se virtualno sprehodim po vasi. Aaaaa, avto je še vedno tam.
No, malo se ohladim, ko vidim, da se je Googlov avtomobil čez vas zapeljal leta 2011 in da gledamo 5 let staro stanje. Ampak hej, zdajle bi odpovedal vse današnje sestanke in se odpeljal nazaj v Istro.
Aaaaa, komaj čakam vikend, da se odpravim v Istro. Če je kombi še tam in ga je lastnik pripravljen prodati za razumno ceno je Beer Bulli lahko bližje kot je bilo prvotno planirano.
Beer Bulli spletna garaža 